Slovenska heraldika
HERALDIKA O GRBU REGISTER KONTAKT
Grboslovje.si » O grbu » Tinkture

Tinkture (barve)

V grboslovju igrajo barve izredno pomembno vlogo. Prav one so tiste, ki dajejo grbom opaznost, prepoznavnost in unikatnost. Iz prvotnih krzen, ki so prekrivala ščite bojevnikov, so se razvile prve heraldične barve. Krzna so bila črne, rjave in bele barve, kar je ustrezalo kasnejši heraldični črni, rdeči in srebrni barvi.

Teorija deli heraldične tinkture v tri vrste:

  • kovini
    • zlata (rumena)
    • srebrna (bela)
  • barve
    • rdeča
    • modra
    • črna
    • zelena
  • krzna
    • hermelin
    • sibirska veverica ali veveričje krzno

Tinkture in pravila uporabe

  • Grb brez posebne podlage mora imeti nič manj in nič več kot dve tinkturi in sicer heraldično barvo in kovino. Vsak grb potemtakem vsebuje zlato ali srebrno.
  • Pravilo nadalje zahteva, da se barva in kovina pojavljata izmenično, barva stoji na ali ob kovini oziroma kovina na ali ob barvi, zaradi optimalnega kontrasta in razločevanja grbov.
  • Barva ne more stati na ali ob barvi oziroma kovina ne more stati na ali ob kovini.

To pravilo velja za vse sestavne dele grba, kot so ščit, šlemni okras in ogrinjalo. Vendar obstajajo tudi izjeme, odstopanja in posebnosti:

  • razdeljen ščit prekrit s figuro (velja le za že obstoječe zgodovinske grbe)
  • vsebina ščita prekrita s heroldovim likom
  • v primeru enobarvnega ščita z razdeljeno figuro (velja le za že obstoječe zgodovinske grbe)
  • dopolnila ali okraski figur (npr. pri orlu kljun in kremplji)
  • črna v funkciji obrobe ali kot razmejitev polj v grbu
  • kadar imamo ščitovo čelo ali ščitovo dno, ter heraldični hrib (trohrib itd.) (ki je teoretično verzija ščitovega dna)
  • jeruzalemski grb
  • idr.
Tinkture.
Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu. Barvna pravila v grbu.

Oznake, ki nadomeščajo barve

Grbov v predstavitvah niso vedno barvali, temveč so lahko posamezna polja označevali tudi z ustreznimi oznakami. Najprej so barve označevali z velikimi ali majhnimi črkami, kot primer nam služi Knjiga grbov Virgila Solisa iz leta 1555. Tudi oznake planetov so služile za označevanje barv, o čemer priča zgodnje heraldično delo Angleža Speelmana okrog leta 1600. Vendar sistema nista bila zanesljiva in se v praksi nista uveljavila.

Leta 1638 je nastala heraldična šrafura, ki omogoča podajanje barv s kombinacijo črt in pik ter se uporablja še danes kot edini način v restituirani heraldiki. Šrafuro je utemeljil rimski jezuit Silvestro Pietrasanta v svojem delu Tesserae gentilitiae.

Knjiga grbov Virgila Solisa iz leta 1555.

Knjiga grbov Virgila Solisa iz leta 1555.

Silvestro Pietrasanta, Tesserae gentilitiae, 1638.

Silvestro Pietrasanta, Tesserae gentilitiae, 1638.

Pomožni heraldični barvi.

Pomožni barvi in drugo

Poleg glavnih barv in kovin poznamo še pomožni barvi, rožnato in škrlatno. Rožnato uporabljamo za predstavitev človeške polti, škrlatno pa za heraldična pokrivala (npr. klobuk) ali plašče itd.

V novem veku se srečamo tudi z vnosom novih barv v samo grboslovje, od sive, rjave, vijolične in oranžne. Te barve veljajo za dekadentne in jih v heraldiki ne uporabljamo razen v izvirnih grbovnicah.

Pomen barv v grboslovju je tako bistven, da zamenjava samo ene barve v istem grbu spremeni njegovo identiteto, kar dejansko pomeni že drug grb.

Pomen barv

zlata

  • topaz, veličastnost, ugled, vrhovnost, dostojanstvo in bogastvo

srebrna

  • biser, čistost, čistoča, nedolžnost, modrost in veselje

rdeča

  • rubin, pravo, moč, pogum, dostojanstvo in ljubezen

modra

  • safir, čast, slava, poštenost, zvestoba in trajnost

črna

  • diamant, stanovitnost, ponižnost in mir

zelena

  • smaragd, svoboda, veselje, upanje, ljubkost in zdravje

Barvni paleti

V sodobni slovenski heraldiki uporabljamo naslednji dve barvni paleti in barvne odtenke:

CMYK

  • zlata oziroma rumena: 0 15 80 0 in 15 33 100 0
  • srebrna oziroma bela: 0 0 0 0
  • črna: 0 0 0 100
  • rdeča: 0 91 76 0
  • modra: 100 56 0 0
  • zelena: 100 0 91 6
  • rožnata oziroma kožna: 0 12 23 0
  • škrlatna: 20 100 100 15

PANTONE® solid coated

  • zlata oziroma rumena: 122 C in 124 C
  • črna: Hexachrome Black C
  • rdeča: Red 032 C
  • modra: 300 C
  • zelena: 347 C
  • rožnata oziroma kožna: 475 C
  • škrlatna: 1805 C
Krzno hermelin. Veveričje in kljukasto krzno.

Krzna

Se jih ne da uvrstiti le v eno heraldično kategorijo. Lahko so heroldov lik, samostojna figura, heraldični rez in navsezadnje tinktura. Delimo jih na:

  • hermelin
  • sibirska veverica ali veveričje krzno

Slednja se pojavlja v večih oblikah. Lahko je sestavljena iz t. i. železnih klobukov, ki lahko nastopajo tudi kot samostojna figura in oblakastih klobukov. Poznamo tudi posebno vrsto t. i. kljukastega krzna.

  Slovar tinktur

Viri

GALL, F. Österreichische Wappenkunde. Handbuch der Wappenwissenschaft. Dunaj: Böhlau Verlag, 1996
LEONHARD, W. Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg: Bechtermünz, 1978
NEUBECKER, O. Heraldik: Wappen - ihr Ursprung, Sinn und Wert, Augsburg: Battenberg, 1990
JUREČIČ, V. http://www.heraldika.si (uporabljeno 2007-10-13).
STANIČ, R., JAKOPIČ, T., LEČNIK, A. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin, Ljubljana: Lečnik, Heraldica Slovenica, 2005

Na vrh
×