V grboslovju igrajo barve izredno pomembno vlogo. Prav one so tiste, ki dajejo grbom opaznost, prepoznavnost in unikatnost. Iz prvotnih krzen, ki so prekrivala ščite bojevnikov, so se razvile prve heraldične barve. Krzna so bila črne, rjave in bele barve, kar je ustrezalo kasnejši heraldični črni, rdeči in srebrni barvi.
To pravilo velja za vse sestavne dele grba, kot so ščit, šlemni okras in ogrinjalo. Vendar obstajajo tudi izjeme, odstopanja in posebnosti:
Grbov v predstavitvah niso vedno barvali, temveč so lahko posamezna polja označevali tudi z ustreznimi oznakami. Najprej so barve označevali z velikimi ali majhnimi črkami, kot primer nam služi Knjiga grbov Virgila Solisa iz leta 1555. Tudi oznake planetov so služile za označevanje barv, o čemer priča zgodnje heraldično delo Angleža Speelmana okrog leta 1600. Vendar sistema nista bila zanesljiva in se v praksi nista uveljavila.
Leta 1638 je nastala heraldična šrafura, ki omogoča podajanje barv s kombinacijo črt in pik ter se uporablja še danes kot edini način v restituirani heraldiki. Šrafuro je utemeljil rimski jezuit Silvestro Pietrasanta v svojem delu Tesserae gentilitiae.
Knjiga grbov Virgila Solisa iz leta 1555.
Silvestro Pietrasanta, Tesserae gentilitiae, 1638.
Poleg glavnih barv in kovin poznamo še pomožni barvi, rožnato in škrlatno. Rožnato uporabljamo za predstavitev človeške polti, škrlatno pa za heraldična pokrivala (npr. klobuk) ali plašče itd.
V novem veku se srečamo tudi z vnosom novih barv v samo grboslovje, od sive, rjave, vijolične in oranžne. Te barve veljajo za dekadentne in jih v heraldiki ne uporabljamo razen v izvirnih grbovnicah.
Pomen barv v grboslovju je tako bistven, da zamenjava samo ene barve v istem grbu spremeni njegovo identiteto, kar dejansko pomeni že drug grb.
zlata
srebrna
rdeča
modra
črna
zelena
V sodobni slovenski heraldiki uporabljamo naslednji dve barvni paleti in barvne odtenke:
CMYK
PANTONE® solid coated
Se jih ne da uvrstiti le v eno heraldično kategorijo. Lahko so heroldov lik, samostojna figura, heraldični rez in navsezadnje tinktura. Delimo jih na:
Slednja se pojavlja v večih oblikah. Lahko je sestavljena iz t. i. železnih klobukov, ki lahko nastopajo tudi kot samostojna figura in oblakastih klobukov. Poznamo tudi posebno vrsto t. i. kljukastega krzna.
GALL, F. Österreichische Wappenkunde. Handbuch der Wappenwissenschaft. Dunaj: Böhlau Verlag, 1996
LEONHARD, W. Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg: Bechtermünz, 1978
NEUBECKER, O. Heraldik: Wappen - ihr Ursprung, Sinn und Wert, Augsburg: Battenberg, 1990
JUREČIČ, V. http://www.heraldika.si (uporabljeno 2007-10-13).
STANIČ, R., JAKOPIČ, T., LEČNIK, A. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin, Ljubljana: Lečnik, Heraldica Slovenica, 2005