Osnovna pravila

V heraldiki so smeri točno določene in so ravno nasprotne, kot smo jih vajeni v vsakdanjem življenju. Strani grba se namreč vedno določajo z vidika nosilca ščita, ki stoji izza podobe na ščitu, zato z grbom komuniciramo enako kot z njegovim lastnikom.

Tako je heraldična desna stran opazovalčeva leva in heraldična leva stran opazovalčeva desna.

Vsak upodobljen predmet mora biti obrnjen v heraldično desno (razen tistih, ki so slikani frontalno). To je še posebej opazno in pomembno pri uporabi živalskih postav, ki so slikane tako, da gledajo v smer boja nosilca ščita, ob upoštevanju, da nosilec nosi ščit v levi roki. Izjema so dvoglave živali, rastline in podobno.

V primeru združenih grbov pa heraldična desna orientacija ni več pogoj.

Razmerja sestavnih delov

Velikostno razmerje sestavnih delov grba se je skozi stoletja pogosto spreminjalo.

1. V obdobju zgodnje gotike (12.-13. stoletje) so bili trikotni ščit, lončasti šlem in šlemni okras v razmerju 2:1:1.
2. Kasneje se je v obdobju zrele gotike (14. stoletje) pomen šlemnega okrasa povečal in s tem tudi razmerje med posameznimi deli. Ščit, vedrasti šlem in šlemni okras so bili v začetku v razmerju 3:2:3 (ogrinjalo 2), proti koncu zrele gotike pa že 2:2:4 (ogrinjalo 2).
3. Pozna gotika (15. stoletje) je posvečala pozornost ščitu in ga po velikosti izenačila s šlemnim okrasom, tako da je nastalo razmerje 3:2:3, (ogrinjalo 3-4) konec stoletja pa tudi že 5.3:4.
4. Zgodnja renesansa (začetek 16. stoletja) je ohranila razmerje iz konca 15. stoletja 5:3:4 (ogrinjalo 4-5). V pozni renesansi (konec 16. stoletja) pa je bilo opazno zmanjševanje ščitov na račun povečevanja šlemnega okrasa. Razmerje med ščitom, rešetastim šlemom in šlemnim okrasom je bilo 5:4:6 (ogrinjalo 4-5).
5. Izrazito slaba razmerja so se pojavila v obdobju baroka, rokokoja in klasicizma. Zmanjševati se je začel pomen šlemnega okrasa in šlema. Razmerje v baroku in rokokoju je bilo 5:2:3 (ogrinjalo 3-4).
6. V klasicizmu pa 5:2:3 (ogrinjalo 3-5).
7. Moderno grboslovje je prevzelo harmonično razmerje pozne gotike 3:2:3 (ogrinjalo 4-5), kjer leži sredina celega grba sredi šlema.