17. 9. 2010
Avtor: Aleksander Hribovšek
Kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu je edini večji arhitekturni spomenik v Sloveniji, ki je ozaljšan z grbovnim okrasjem in spominja na nekdanjo stanovsko oblast. Njena sedanja podoba izkazuje najpomembnejše arhitekturne sestavine gotske osnove in baročne nadgradnje. Zgodovina gradnje razkriva dve časovni plasti. Prva je vezana na leto 1489, ko je cesar Friderik III. ustanovil beneficij na gradu v čast sv. Jurija, sv. Pankraca in sv. Helene, druga pa na dozidave po letu 1616. Točne letnice začetka gradnje ne poznamo, vsekakor pa naj bi bila zgrajena pred ustanovitvijo beneficija.
Grajsko kapelo v glavnem krasijo grbi glavarjev dežele Kranjske, ki so "službovali" v Ljubljani od leta 1261 do 1742. Naslikal jih je takratni bakrorezec, risar in inženirski poročnik Abraham Kaltschmied, ko je deželnim stanovom načeloval deželni glavar grof Korbinijan Saurauški. Deželni glavarji so bili poleg cesarja, najvišjega vladarja, poglavarji dežele. Bili so na čelu deželnih stanov in deželne uprave. Na predlog deželnih stanov so jih imenovali vladarji. Deželni glavar je upravljal deželo in bil vrhovni sodnik, sprejemal je vladarjeve ukaze in vodil deželne zbore. Sprva je bil kraljevi namestnik, v dobi medvladja pa namestnik različnih vladarjev, ki so za krajši čas imeli deželo v rokah. Habsburžani so funkcijo deželnega glavarja ohranili, ta je postal namestnik deželnega kneza in poveljnik deželne vojske, prav tako predsednik deželnega veča.
Grbe v kapelici lahko razdelimo v tri skupine: na severni, zahodni in južni steni so naslikani grbi šestdesetih kranjskih deželnih glavarjev, na svodu prezbiterija jim sledijo grbi petih avstrijskih vladarjev, celotno kompozicijo pa na stropu zaključujejo grbi vojvodine Kranjske, mejne grofije Istre in gospostva Slovenske krajine. Kapelo so z njimi prvič okrasili med letoma 1742 in 1747. Prvo letnico 1742 nosi načrt poslikave, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije (ARS), letnica 1747 pa je naslikana v sami kapeli poleg napisa, ki navaja, da naj bi grbe tega leta obnovili, a gre morda za napako in bi lahko bili grbi takrat tudi prvič naslikani. Obnove je bila kapela po vsej verjetnosti deležna tudi leta 1849, takrat naj bi tudi porušili zahodno steno in njen grbovni okras. Leta 1915 je bila kapela zopet obnovljena, tokrat popotresno. Konec osemdesetih let 20. stoletja se je začela zadnja in temeljita obnova, ki se je končala v začetku devetdesetih let in je vključila tudi zahodno steno, grbi pa naj bi dobili svojo prvotno podobo. Vsaj v grobem.
Miha Preinfalk iz Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in prof. zgodovine in sociologije Barbara Žabota sta v začetku novega tisočletja preučila usodo grbov v kapeli sv. Jurija od njihovega nastanka do dandanes in opozorila na številna odstopanja in napake, ki so se pojavile pri obnovah. Prav tako navajata kar pet seznamov upodobljenih grbov, ki jih tudi primerjata. Mi se bomo osredotočili le na prva dva. Prvi seznam prinaša verjetno stanje po prvotni poslikavi in je povzet po načrtu za poslikavo iz leta 1742. Osnova za nastanek le-tega (ne samo vsebine, oblike in vrstnega reda napisov, temveč tudi samih grbov ter njihovega heraldičnega sloga) je seznam deželnih glavarjev v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (prvih šestinpetdeset glavarjev). Ali je Valvasorjev seznam zgodovinsko točen ali ne, je za našo predstavitev grbov drugotnega pomena. Drugi seznam prikazuje današnje stanje po zadnji prenovi, kot ga lahko vidijo obiskovalci na stenah kapele.
Med samimi seznami prihaja do precejšnjih razlik v smislu oblikovnega odstopanja napisov (npr. MAJNHARD ali MAYHART), drobnih površnosti (npr. SEVFNIG namestno SEVENIG) ali napak (npr. BERG. namesto BEGR. "begraben" oziroma pokopan), ki so verjetno nastale med restavracijami. Prav tako ima tudi 12 grbov nepravilne letnice. Napake najdemo tudi med vladarskimi grbi. Tako je pravi datum smrti nadvojvode Karla v bistvu 10. julij 1590 in ne kot navajata prvi in drugi seznam, ki ju primerjamo spodaj. Vojvodinja Marija (žena zgoraj omenjenega nadvojvode Karla) ni bila hči češkega vojvode Alberta IV., kot prikazuje današnje stanje oziroma drugi seznam, ampak dejansko hči bavarskega vojvode Alberta V. (BOEHMEN namesto BAYERN), kar nam priča tudi sama slikovna podoba grba.
Na spodnjih fotografijah lahko primerjamo dva seznama. Napisi na fotografijah prikazujejo današnje stanje fresk na stenah kapelice sv. Jurija, podnapisi pod fotografijami pa prvi seznam oziroma seznam, ki je povzet po načrtu za poslikavo iz leta 1742.
Do odstopanj in napak je prišlo tudi med slikanjem ali restavriranjem grbov. V večini primerov, kjer je prišlo do odstopanja, gre le za uporabo napačne barve polja ali atributa, kdaj pa kdaj pa tudi za uporabo povsem napačne slikovne predloge.
Deželni glavarji 1-5
Deželni glavarji 6-10
Deželni glavarji 11-15
Deželni glavarji 16-20
Deželni glavarji 21-25
Deželni glavarji 26-30
Deželni glavarji 31-35
Deželni glavarji 36-40
Deželni glavarji 41-45
Deželni glavarji 46-50
Deželni glavarji 51-55
Deželni glavarji 56-60
PREINFALK, M., ŽABOTA, B. Grbi v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu - biser z napako? Varstvo spomenikov, 39 (2002), str. 84-100
KLADNIK, D. Ljubljanski grad. Ljubljana: Zavod za intelektualno produkcijo, 2002, str 47-55