27. 9. 2013
Avtor: Aleksander Hribovšek
Ko se ukvarjamo s heraldično teorijo in predelujemo slikovita poglavja zakonov in pravil vsebine grbov ter njihovo zgodovino, smo omejeni na že obstoječe prikaze grbov, ki zrcalijo ta pravila in so plod izbranega avtorja literature. Takrat nam ob predpostavljenih vzorcih postane zapleteni svet grboslovja vsaj navidezno zelo jasen. Navidezno. Zavedanje, da smo le na teoretični stopnji dojemanja heraldike, pride kasneje, ko se lotimo prvih samostojnih izrisov.
Heraldika v praksi se ukvarja z oblikovanjem grbov, s heraldično pravilno predstavo vseh delov grba, po že predpisanih pravilih in zakonih heraldične teorije. Vsak element in sestavni del grba ima natančno določeno lego, velikost in barvo, ki je ne smemo kršiti. Spodaj so predstavljeni najbolj pogosti primeri napak priložnostnih oblikovalcev grbov, ki nimajo veliko heraldične kilometrine.
Vsak atribut naj zavzame svoje polje v ščitu po celotni dovoljeni površini. Smisel grba je markantnost in jasnost.
Že obstoječi izrisi atributov (t. i. clip art), ki jih najdemo na svetovnem spletu, navadno niso primerni za vsako obliko polja.
Ker je bil ščit med uporabo v konjenikovi roki nekoliko nagnjen, se je ta nagib (približno od 15 do 30%) prenesel tudi v heraldične upodobitve. Tako dobimo dva načina predstavitve grba: nagnjenega in frontalnega (klasičnega).
Zelo pomembno je, da posadimo šlem na ščit na primerno mesto in da je ustrezne velikosti. Razmerje višine med šlemom in ščitom je 2:3.
Svitek je okrasni in vezni element med šlemom in šlemnim okrasom. Služi za zakrivanje prehoda in njegova uporaba ni nujna v primeru, če se figura šlemnega okrasa oblikovno nadaljuje v šlemno ogrinjalo.
Kadar imamo le ščit, ki nadomešča grb (dovoljeno le v teritorialni heraldiki), moramo uporabiti položajno krono, ki je posajena naposredno na zgornji rob ščita. Če pa imamo cel grb, moramo uporabiti splošno plemiško krono imenovano tudi listna krona. Ta zamenjuje svitek in sedi neposredno na rešetastem šlemu in služi za zakrivanje prehoda med šlemom in šlemnim okrasom.
Krone lahko v grbih uporabimo le takrat, kadar imamo za to posebno dovoljenje oziroma v plemiških grbih in rekonstrukcijah historičnih grbov!
Notranjost ogrinjala je vedno v barvi kovine (zlata/rumena ali srebrna/bela), ki nastopa v ščitu, zunanja stran pa v glavni barvi (brez kovin). Če gre za več glavnih barv, sta lahko desna in leva stran ogrinjala v različni barvi zunaj in različni kovini znotraj, vendar za posamezno stran ni dovoljeno uporabiti več barv ali več kovin. Tudi svitek sledi glavnim barvam ščita. Šlemni okrasi so po pravilu vezani na ščitovo vsebino (vendar ne nujno vedno), ter več ali manj na ščitove barve.
Moderno grboslovje je prevzelo harmonično razmerje pozne gotike 3:2:3 (ogrinjalo 4-5), kjer leži sredina popolnega grba sredi šlema.
