Grb Trsta

Osnovni atribut tržaškega grba je rezilo (oz. zgornji del) antične sulice sv. Sergeja, ki je v tretjem stoletju prišel kot tribun XV. legije Appolinaris v Trst, kjer je sprejel krščansko vero. Leta 301 so ga mučili do smrti, ker kot kristjan ni priznaval Jupitra za vrhovnega boga. Takrat je tudi obljubil meščanom, da bo ob svoji smrti na mestni forum z neba padla sulica, ki bo oznanila njegovo žrtev.

V 13. stoletju je bila sulica prvič dokumentirana v grbu. Najdemo jo na kovancih škofa Ulrika med leti 1237 in 1253, vendar se domneva, da se je grb uporabljal že od ustanovitve svobodnega mesta, katerega najstarejši dokumenti segajo v leto 1139. V mestnih statutih iz leta 1350 je bila sulica upodobljena v dveh inicialkah. V prvi je upodobljen sam sv. Sergej s sulico v eni roki in ščitom z motivom sulice v drugi. V drugi inicialki pa je upodobljen klicar, ki ima na plašču naslikano rezilo sulice. Leta 1382 je Trst prišel pod okrilje Habsburžanov oz. Avstrije. Grb v obliki belega rezila sulice na rdečem ščitu je bil v uporabi do leta 1464, ko je cesar Friderik III. izboljšal tržaški grb, zaradi zvestobe Tržačanov v boju proti Benetkam, z diplomo izdano 22. februarja v Dunajskem Novem mestu. Novi grb je bil deljen na dve polji, v zgornjem zlatem polju je bil črn kronan dvoglavi orel, spodnje rdeče polje z belim tramom pa je bilo prekrito s srebrnim rezilom sulice, kasneje pa z zlatim.

V naslednjih stoletjih je grb oblikovno sledil modi, pojavljale pa so se tudi napake v interpretaciji suličinega rezila, kar je ostalo prisotno vse do 20. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja je bila sulica omenjena celo kot obrnjeno črno sidro - umgekehrter schwarzer Anker.

Z začetkom 19. stoletja je Napoleon prevzel oblast nad Trstom in med leti 1809 in 1813 ustanovil Ilirske province z Ljubljano kot prestolnico. Po vrnitvi ozemelj je bilo leta 1816 ustanovljeno titularno Ilirsko kraljestvo s skupno upravo združenih dežel Koroške, Kranjske, Goriške in Gradiške, Istre in Trsta, ter trajalo do leta 1849 (tudi Ilirska Hrvaška do leta 1822). Kraljestvo je imelo tudi svoj grb, ki je predstavljen v poglavju poleg grba dežele Kranjske. Z reorganizacijo leta 1849 pa se je oblikovala Primorska, ki je obsegala Goriško in Gradiško, Istro in Trst, kjer je bil tudi upraviltelj. Skupni primorski grb je imel kvadrirano polje (razdeljeno na štiri polja) na katerih so bili grbi Goriške, Gradiške, Trsta in Istre.