14. 1. 2010
Avtor: Aleksander Hribovšek
Knjiga grbov opata švicarskega samostana St. Gall, Ulricha Röscha (1426-1491), vsebuje 1626 grbov posvetnih in cerkvenih veljakov, v večini iz južnega dela Svetega rimskega cesarstva. Knjiga je bila verjetno izdelana v delavnici Hansa Ingerama v Heidelbergu za neznanega naročnika iz območja, ki leži med rekama Neckar in zgornjim Renom. Opat Rösch je delo kupil ali pridobil v osemdesetih letih 15. stoletja in naročil vris dodatnih grbov švicarsko-nemškega mejnega področja na zadnje strani knjige. Grbi so delo Hansa Haggenberga iz Winterthura, knjiga sama pa je eden pomembnejših heraldičnih registrov 15. stoletja.
Med številnimi grbi se pojavijo tudi podobe iz domačih logov, veliko tudi že na samih prvih straneh, kjer so prikazana habsburška ozemlja in med njimi slovenske dežele. Nadalje srečamo grbe dveh najpomembnejših slovenskih srednjeveških rodbin, Goriških in Celjskih. Omeniti je potrebno še to, da rodbina Celjskih v času nastanka te knjige ni več obstajala, obstajal je le še spomin nanjo in na bogato dediščino.
Grbi habsburških posesti. Pod cesarskimi in kraljevimi črnimi dvo- in enoglavimi orli imamo v tretji vrsti grba Štajerske (levo) in Koroške (desno). V četrti vrsti je drugi grb Slovenske krajine in tretji Kranjske. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 1.
Položajni indeks grbov iz prve strani. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 2.
Položajni indeks grbov iz četrte strani. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 3.
Grbi habsburških posesti. Pod cesarskimi in kraljevimi črnimi dvo- in enoglavimi orli imamo v samem centru strani pod krono in črkovno oznako N grb, ki naj bi takrat predstavljal Dalmacijo. Gre za tri kronane srebrne levje glave na rdečem, tak grb so že v 14. stoletju uporabljali (Ludvik Anžuvinski Madžarski) kot grb, ki naj bi predstavljal hrvaške dežele in ga v 15. stoletju uporabljajo grofje Celjski kot grb, ki je predstavljal njihovo hrvaško Zagorje. Grb Celjskih oziroma celjske grofije je postavljen desno od Dalmatinskega. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 4.
Grb Goriških v cesarski službi, tretji v drugi vrsti. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 27.
Grb Celjskih grofov v cesarski službi, tretji v prvi vrsti. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 30.
Grb Cesarja Friderika III. in habsburških dednih dežel. Na obodu si v obratni smeri urinega kazalca sledijo naslednja ozemlja: Spodnjeavstrijska, Štajerska, Koroška, Kranjska, Slovenska krajina, Portnau, Alzacija, Kyburg, Burgau, Pfirt, Zgornjeavstrijska, Tirolska, Habsburg in Avstrija. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 40.
Spodnji grb je grb cesarjevega sina Maksimilijana, katerega spodnji polji predstavljata Koroško in Štajersko. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 41.
Veliki grb je grb cesarjevega brata vojvode Albrehta, katerega spodnji polji predstavljata Štajersko in Koroško. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 42.
Grba, ki predstavljata Celjske in vsa njihova ozemlja. Prvo in četrto polje prvega četverjenega grba predstavlja hrvaško Zagorje (črna barva polja je napačna, morala bi biti rdeča, kot je zgoraj na strani 4), drugo in tretje polje pa nekdanje ortenburške posesti. Drugi grb je četverjen celjsko-žovneški. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 187.
Grb Goriškega grofa. St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084, str. 212.
St. Gallen, Stiftsbibliothek, Cod. Sang. 1084.