Celjske zvezde Slovenije

22. 11. 2023
Avtor: Aleksander Hribovšek

Grb Celja in Slovenije zaznamujejo tri zvezde, simbol, ki presega časovne in zgodovinske meje. Te tri zvezde imajo izjemen pomen, ki seže v globine preteklosti in se širi v sodobni čas, povezujoč preteklost grofov Celjskih, Celja kot mesta ter Slovenije kot celote. Grb se je kot simbol uveljavil v zgodovini srednjeveške Evrope. Grofje Celjski so bili ena najvplivnejših plemiških rodbin, ki so vladale na slovenskih tleh v 14. in 15. stoletju.

Tri zvezde v grbu Celjskih predstavljajo moč, pogum in izjemnost, ki so zaznamovali to obdobje. Moč, ki izhaja iz vladarske avtoritete, pogum, ki ga zahteva obvladovanje in širjenje oblasti, in izjemnost, ki je bila značilna za rodbinski razcvet tistega časa. Celjsko obdobje je v slovenski zgodovini pustilo nepozaben pečat. Tri zvezde, ki so se prenesle v grb mesta Celje, so postale simbol lokalnega ponosa in povezanosti s preteklostjo.

Slovenija, kot država, ki je nastala iz zgodovinskega in kulturnega razvoja, prav tako nosi trikotni simbol treh zlatih zvezd v svojem grbu. To ni zgolj naključje, ampak zgodovinski DNK grofov in njihovega mesta. Tri zvezde v grbu Slovenije odsevajo enotnost, neodvisnost in željo po svobodi, kar so vrednote iz obdobja gradnje slovenske državnosti. So most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo in so spomin na prelomna obdobja celotne zgodovine slovenskega naroda. Hkrati pa so opomnik, da je potrebno spoštovati dediščino in graditi na njej za ustvarjanje boljše prihodnosti.

Kronologija

Grb s tremi zlatimi zvezdami na modrem ščitu se je na Slovenskem pojavil v povezavi s koroško grofovsko rodbino Vovbrških (nem. Haimburg/Heunburg). Pomembna rodbina je imela med 11. in 14. stoletjem posesti na Koroškem in Štajerskem. Ime so verjetno dobili po svojem rodbinskem sedežu Heunburg na Koroškem, po gradu, ki je bil zgrajen že v času Karla Velikega kot obramba pred Avari. Slovensko ime za Avare je Obri. Zato je tudi slovensko ime za to rodbino Vovbrški ali Vovbržani - v Obre, kar pomeni nekako takole: od tu se gre v Avarsko deželo. Vovbžani so uporabljali osem in šestkrake zvezde. Slednje so se ustalile kot osnova za vse ostale.

Stranska rodbinska veja Vovbrških se je pomenljivo imenovala grofje Strmški/Šternberški (nem. Sternberg), ki so prav tako uporabljali grb s tremi zlatimi zvezdami, vendar na rdečem ščitu. Zvezda je izražena tudi v samem nemškem imenu rodbine Sternberg – zvezda na hribu. Obstaja tudi teorija, da so si Vovbrški zvezde v grbu izposodili od Strmških.

Po izumrtju Vovbrških leta 1322 so njihovo posest in s tem Celje, podedovali gospodje Žovneški. Celje je tako postalo njihov nov rodbinski sedež. Ko je bil leta 1341 Friderik I. Žovneški povzdignjen v grofa Celjskega, je žovneški grb zamenjal za vovbrškega s tremi zvezdami, katerega dediči so sicer postali že leta 1322.

V pesmi srednjeveškega pesnika Petra Suchenwirta, ki je nastala približno v šestdesetih ali v začetku sedemdesetih let 14. stoletja in opisuje grb Friderikovega sina grofa Ulrika I. Celjskega, je grb opisan v nebeško-modri barvi s tremi zlatimi zvezdami:

»Der ander schilt ist auserchorn
Von Hewnburch an in geporn,
Lasur pla nach Himmel var,
Darin drey stern von golde chlar«

Mesto Celje je kot sedež dinastije Celjskih v 15. stoletju prevzelo tudi njihov grb in ga uporablja še danes.

Ko so slovenski poslanci leta 1921 iskali najustreznejši simbol, ki bi zastopal slovenski narod v grbu nove države Kraljevine SHS, so predlagali tri zlate zvezde grofov Celjskih, ker so bili nekoč gospodarji skoraj vsega ozemlja, ki danes pripada Sloveniji, ter imeli pomembne povezave s Hrvaško in Bosno. Kot dodaten argument so navedli tudi dejstvo, da je bilo takrat zaradi rapalske meje mesto Celje pravzaprav geografsko središče Slovenije. 28. junija 1921 je bil ob glasovanju za vidovdansko ustavo podprt grb, v katerem so bile na slovenskem modrem polju tri zlate zvezde s šestimi kraki nad srebrnim polmesecem. Slednjega povezujemo z ilirskim gibanjem, hrvaškim narodnim preporodom ter tudi s predstavniki muslimanske veroizpovedi v SHS/Jugoslaviji. Zvezde so upodobili v obrnjenem zaporedju.

Slovenci v naslednjih desetletjih niso posvojili grba, ki jim je bil dodeljen, in so se z njim zaradi polmeseca le težko identificirali. V letu 1929, ko je kralj zaradi nacionalnih napetosti prepovedal narodne zastave in dovolil uporabo izključno le državne, je bil na tedanjem Napoleonovem trgu odkrit Plečnikov Ilirski steber, katerega vrh še danes krasi motiv takratnega slovenskega dela državnega grba. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim znanjem heraldike ter občutkom za estetiko vsebino grba oblikoval tako, da so bile tri zvezde nad polmesecem v pristni celjski obliki.

Če količkaj poznamo njegovo vedoželjnost in zahtevo po učinku, nam hitro postane jasno, da tako kot mnogi sodobniki ni želel sprejeti znaka, ki jim je bil takrat po svoje vsiljen s strani drugih narodov v kraljevini. Leta 1934 je na Bledu postavil Marijino znamenje, katerega plašč ima na zadnji strani grb Kraljevine Jugoslavije v obliki dvoglavega orla s tremi ščiti njenih ustanovnih narodov. Na osrednjem, ki je predstavljal Slovence, je izklesal Triglav in nad njim šestkrako zvezdo, kar označujemo kot zgodovinsko prelomnico. To je naredil ne glede na dejstvo, da je bil takratni uradni slovenski grb v obliki treh zvezd grofov Celjskih z dodanim polmesecem.

Slovenska zaveza je bila med okupacijo krovna organizacija slovenskih političnih strank za usklajevanje skupnih ciljev v odporu proti okupatorskim silam. Z njo so želeli doseči politično enotnost vseh protirevolucionarnih strank, ki niso želele sodelovati z OF. Gibanje je 7. maja 1942 v prvi številki glasila objavilo svoj grb, ki je praktično na las podoben sodobnemu grbu Slovenije – v ščitu so nad Triglavom tri šestkrake zvezde.

Tik pred koncem 2. svetovne vojne je Plečnik na prošnjo Narodnega odbora za Slovenijo izdelal osnutek nove slovenske državne zastave in grba in še enkrat potrdil svoje preference, ko je v grb vrisal šest šestkrakih zvezd s komentarjem: »Kolikor dežel, toliko zvezd, recimo šest, sedem …«, kar naj bi se nanašalo na slovenske zgodovinske dežele oziroma pokrajine. Zvezde je seveda izbral na podlagi njihovega zgodovinskega pomena v povezavi z grofi in knezi Celjskimi.

Na javnem natečaju za oblikovanje državnega grba je spomladi leta 1991 med pripravami na osamosvojitev zmagal predlog kiparja Marka Pogačnika, ki je v grbu upodobil goro Triglav pod tremi zvezdami grofov Celjskih ter dvema valovnicama, ki na dnu ščita predstavljata vodovje. Tako je načrtno zaokrožil podobo, ki nam jo je Prešeren naslikal v Krstu pri Savici:

»... kar svetla zarja
zlatí z rumenmi žarki glavo trojno
snežnikov kranjskih sivga poglavarja,
Bohinjsko jezero stoji pokojno, ...«

Grb je tudi na zastavi države Slovenije.